Ko smo že videli luč na koncu tunela in ko se je začelo kazati, da se bo Covid nekako začel prepletati z normalnostjo življenja, kot smo jo poznali pred epidemijo je prišla druga realnost, vojna. Vojna daleč od nas a hkrati tako blizu. Vojno stanje, ki ga bomo občutili vsi izmed nas. A ne bom pisala o vojni, želim napisati nekaj, kar je koristno za vsako stanje negotovosti, hitrih sprememb in zmanjšanja občutka varnosti. Takšen je naš svet in situacije kot sta Covid in vojna ga le bolj kontrastno osvetlita. Z vami želim deliti pogled naprej, čez meje trenutne situacije. Želim vas opomniti na to kar nas čaka in na to, kar moramo storiti sedaj, da bomo pripluli do tja in kaj tam graditi naprej.
Zavedati se moramo, da so pred nami še večje spremembe, kot smo jih izkusili v preteklosti. Situacije bodo od nas zahtevale večje prilagoditve kot kadarkoli. Svetovne politike in nazori se spreminjajo, spreminja se način poslovanja in spreminjajo se trendi. Najbolj pa se spreminja gotovost, varnost in jasen pogled v prihodnost. Spreminjajo se temelji na katerih ljudje lahko optimalno delujemo in ustvarjamo. In to je tista nova realnost na katero morajo odgovoriti podjetja, ki želijo dolgoročno rasti in se razvijati. Že nekaj časa je trend zagotavljanje trajnosti. Ste kdaj pomislili, da je v strategijo trajnosti nujno treba vključiti tudi ljudi?
Kdo mora odigrati ključno vlogo v procesu te transformacije ali pa bolje rečeno v procesu iskanja in postavljanja novih temeljev? Odgovor na to je enostaven. Vsi. Vsi smo del rešitve in vse nas čaka veliko dela in velik zalogaj v iskanju sprememb načina delovanja.
Vloga lastnikov
Lastniki imajo v luči trajnosti zelo močno dilemo, saj imajo na eni strani v roki večje tveganje in po drugi strani nosijo največjo odgovornost. A ravno lastniki lahko postavijo kriterije uspešnosti na podlagi katerih bodo ocenjevali rast in uspešnost podjetij. Izgovor, da jih v trenutne odločitve silijo razmere na kapitalskih trgih je le odraz potrebe po varnosti in predvidevanju rezultatov. Trajnostni pogled na investicije v tem trenutku zahteva bolj vizionarski pristop in v očeh lastnikov še večje tveganje. Večje tveganje pa seveda prinaša večje donose. Kaj torej manjka lastnikom, pogum?
Vloga vodij
Ljudje najbolje delujemo v stanju, ko je naše jedro varno. A v trenutnem svetu negotovosti, sprememb in osebne ranljivosti so naša jedra ogrožena. Kako jih bom obvarovali je odvisno od vsakega posameznika in je kompleksen notranji proces. V luči trajnosti morajo vodje zagotavljati, da bodo zaposleni stremeli k trajnostnim rešitvam, da bodo zdravi in da bodo prispevali k viziji podjetja svoj maksimalen vložek. Vodje so torej na zgodovinsko prelomni točki. Vodenje v luči optimizacije procesov in zniževanja stroškov se vse bolj premika v smeri podpore zaposlenih pri njihovem maksimalnemu vložku. Vse to od vodij zahteva veliko več veščin in notranje stabilnosti. Vodje morajo biti tako vizionarsko ter brezkompromisno usmerjeni v cilje, a hkrati sočutni in človeški do svoje ekipe. Marsikateri vodja čuti stisko zaradi notranje razdvojenosti med zadovoljevanjem hitrih rezultatov do lastnikov. A hkrati dolgoročno razvijati ekipo in jo pripravljati na naslednje velike izzive.
Poleg razvoja kompetenc je v luči trajnostnega vodenja vse bolj v ospredju tudi zdravje, tako fizično zdravje kot psihično zdravje zaposlenih. Vodje morajo torej prepletati vse več segmentov. A kdo skrbi za vodje. Pozabljamo namreč, da le usposobljenost vodij ni dovolj. Zaradi vseh novih realnosti so vodje pod precejšnim stresom, ki vpliva na vse aspekte njihovih življenj. Tudi vodje so/ste/smo le ljudje s svojimi notranjimi svetovi, prepričanji, potrebami in strahovi.
Vloga zaposlenih
V ekonomiji, kjer velja povpraševanje in ponudba, je lahko stati in čakati z mnenjem, ko bo družba pripravljena se bomo temu prilagodili tudi mi v podjetju. A družbo sestavljajo vaši zaposleni, zaposleni v podjetjih v vaši dobavni verigi in zaposleni v konkurenčnih podjetjih. Za trenutek pomislite kaj vam sporočajo zaposleni, kakšne potrebe imajo, kaj pričakujejo od vas. In iskreno si priznajte kako odzivni ste na njihove potrebe? Vprašala bom drugače. Kako odzivni ste na potrebe družbe? Zaposleni potrebujejo enako mero pozornosti iz vidika njihovega razvoja in duševnega zdravja kot bi jo morali posvečati vodjem. In zaposleni bi morali prevzeti tudi del odgovornosti, da nove potrebe družbe jasno in neposredno komunicirajo in so aktivni v kreiranju nove realnosti in rešitev. Zaposleni vse prepogosto zapadejo v pasivno vlogo, ki pa je odmik od trajnosti.
In naj se vrnem nazaj na prvotno misel bolezni in vojne. Tako bolezen kot vojna za seboj puščata žalost, jezo in uničenje. Kako bomo kot družba odgovorili na to je odvisno od vsakega posameznika, da zagotovi vzdržno prihodnost, ki bo v luči trajnosti dajala optimizem. Stvar je zelo preprosta:
- če ste v vlogi lastnika s tresočo roko izbirajte vodstva podjetij, ki bodo poskrbeli za trajnostni razvoj produktov, poslovanja in vpliva organizacij na širšo družbo.
- Če ste predstavniki vodstva podjetij, poskrbite zase in lasten razvoj ter za svoje sodelavce in njihov razvoj. Imejte v mislih, da le zdravi in srečni lahko prispevate k skupnim zmagam. In zavedajte se lastne moči in predvsem odgovornosti, ki jo imate za vaš lasten svet in mikro svetove vaših sodelavcev
- Če ste predstavnik zaposlenih prevzemite del svoje odgovornosti za boljši jutri vas, vašega podjetja in vaše okolice. Poskušajte čim prej reševati vse svoje stiske, nesporazume in dileme. Delite vaša mnenja z nadrejenimi in predvsem stremite k temu, da se učite. Kar ste naredili danes, jutri lahko naredite še bolje.
Tako lahko vsak prispeva delček v mozaiku trajnostnega poslovanja.
Kaj lahko storim jaz kot coach?
Vem da so izzivi včasih brez jasnega smisla. Svojo vlogo pri tem vidim v podpori, ki jo nudim pri iskanju tistega koščka sestavljanke, da spremembe, cilji, vizije in akcije dobijo smisel. A potem se delo šele začne in tu vidim svojo vlogo v zagotavljanju podpore pri načrtovanju in izvajanju strategij. Ljudje v svojem smislu želimo videti in ustvarjati lepoto ter napredek in to imam vedno, ko se srečam s stranko v mislih.
