Sedem je sicer pravljično število a vendar vodje, ki delajo te napake spreminjajo pravljico o uspehu v grozljivko poslovnega neuspeha.  Podjetja so živi organizmi, ki se razvijajo z vidika produktov, storitev in zaposlenih. Vodenje je funkcija, ki mora odgovarjati na izzive razvoja in mora biti vedno korak pred vsemi ostalimi. Biti vodja ni nekaj s čimer se rodimo, temveč je to veščina, ki jo pridobimo. Če se kot vodja prepoznate v kateri koli izmed 7 napak je ukrepanje nujno.

1.Pozornost na operativi

Vsak dan se začne s kopico opravil. Vodje velikokrat posegajo v operativo in se ukvarjajo s podrobnostmi, saj s tem potešijo potrebo po nadzoru. Vodje, ki pogosto pretirano posegajo po operativi  so po navadi vodje, ki so bili kot operativci odlični. Ali pa izhajajo iz tega, da je bilo podjetje v preteklosti manjše in je bila razporeditev dela drugačna. Tisti, ki so bili na svojem delu odlični in so napredovali v vodje se velikokrat vračajo v operativo tudi zaradi občutka suverenosti. Vodje, ki so hkrati lastniki podjetja, se ujamejo v zanko operative tudi zaradi  potrebe po preživetju podjetja. Lahko, da je bilo to potrebno v preteklosti, a ko podjetje zraste vsaj do števila 5, se mora vzpostaviti funkcija vodenja. Vodenje pomeni širši pogled na notranjo organizacijo in vzpostavljanje smernic za naprej. Ko vodja preveč energije posveča operativnim nalogam in podrobnostim hkrati zmanjšuje svojo dodano vrednost in povečuje stroške podjetja.

2.Osebni pogled

Funkcija vodenja je zelo osebnostno naravnana a vodje morajo biti v stalnem zavedanju, da je to lahko hkrati past. Osebni pogled pri odločanju zmanjšuje objektivnost odločitve in prinaša dodatne izzive  zaposlenim. Kljub vsem nazivom je vodja še vedno človek, ki na vse stvari ustvari pogled skozi lastne filtre. Kadar je vodja bolj konservativne narave, bodo tudi njegove odločitve tako obarvane. To pa lahko prinese tudi to, da z njimi zavira rast in izgublja tržne priložnosti. Na drugi strani so vodje, ki jih žene adrenalin in skočijo za vsako priložnostjo. To velikokrat prinese nestabilno rast, nedefinirane procese in večje tveganje. Ob odločanju je vedno potrebno, da vodja stopi izven svojih okvirjev in na podlagi podatkov sprejme odločitev, tudi če ta ni znotraj njegovega okvirja.  Ne pozabite rast se nahaja izven naših okvirjev

3.Nezaupanje v zaposlene

V enem trenutku je vsak vodja sprejel odločitev, da je kandidat, najboljša izbira za opravljanje posamezne naloge. Posameznik se uvede v delo in prične s ustvarjalnim in konstruktivnim razvojem svojega delovnega mesta. Ker je strokovnjak na svojem področju se velikokrat loti nalog na drugačen način, vodjem do sedaj pogosto nepoznan. Vodje v takšnih trenutkih velikokrat začnejo posegati v izvedbo nalog (se začnejo posvečati operativi) in izvajajo pretiran nadzor. Posledica takšnih dejanj je padec motivacije zaposlenih, manj idej in rešitev s strani zaposlenih in odhod strokovnjakov iz podjetja.

3.Neprimerno delegiranje

Čas, denar in delovna učinkovitost so vedno ključna merila pri izbiri in izvajanju vseh nalog. Naloga vodje je najti pravilno ravnovesje med vsemi tremi merili. Tu lahko vodja trči v svoj osebni pogled in skladno s svojimi vrednotami ustvari način delegiranja nalog, ki so usmerjene v zgolj eno merilo, ali v nenehno spreminjanje le teh. Kadar je merilo čas se poveča tveganje za slabše produkte, večji stres med zaposlenimi in posledično večji stroški zaradi reklamacij in bolniških odsotnosti zaposlenih.  Delovna učinkovitost na prvi pogled izgleda, kot optimalno merilo, a se pogosto prezre njeno ključno bistvo, zaposlene. Zaposleni lahko optimalno opravljajo delo le v ustreznih pogojih in obremenitvah z ustrezno nagrado, vodje pa prepogosto delovno učinkovitost interpretirajo v smislu »naredi več v manj časa«.  Posledica takšnega delegirana nalog so seveda izgorelosti zaposlenih in splošno nezadovoljstvo. Pravijo, da  je denar sveta vladar in v podjetjih brez njega zagotovo ne bi šlo.

A kaj se zgodi, ko je denar edino vodilo.  Pozornost se usmerja v prodajo zanemari pa se potreba po razvoju, ker to prinaša stroške. Drug vidik, ki je opazen pri takšnem načinu vodenja in delegiranja nalog pa je tudi ta, da zaposleni nimajo občutka, da imajo kaj od tega hitenja za denarjem. Imajo občutek, da niso dovolj nagrajeni. Takšna strategija je mogoča le na kratek rok (pogosta ob začetku poslovanja) na dolgi rok pa potrebujejo kos te pogače tudi zaposleni.

5.Slaba komunikacija

Slaba  komunikacija v podjetjih se kaže že na vsakodnevnih rutinah, odnosih in predvsem na slabem komuniciranju  iz vidika pričakovanj in ciljev. Večina zaposlenih ne ve točno, kaj se od njih pričakuje in čemu izvajajo določeno nalogo. Slaba komunikacija prinese slabe odnose, neizvedene naloge in nezadovoljstvo in vse to močno vpliva na produktivnost v podjetju. Slaba komunikacija je razlog za neučinkovite delovne procese, ki predstavljajo največ skritih stroškov podjetja in ogrožajo poslovni izid. Vodje igrajo ključno vlogo pri vzpostavljanju in ohranjanju komunikacijske kulture v podjetju in so odgovorni za reševanje problematike.

6.Pretirano vizionarstvo

Ko je podjetje v rasti in se ustvarjajo vizije podjetja  so vodje izpostavljeni tveganjem, da jih odnese. Vizija je za podjetje nujno potrebna a le v tisti meri, da podjetju daje smer in ambicije. Vodja pa se mora na kratek in srednji rok posvečati predvsem izvedbi ciljev, ki bodo do vizije pripeljali. Vodje se pogosto v navalu energije, ki jih prinese želja po dosegu vizije premalo ukvarjajo z dejansko zmožnostjo podjetja in operativno izvedbo ciljev. Vodje, ki hitro menjajo smer, spreminjajo prioritete in nimajo jasno opredeljenih kratkoročnih ciljev s pretiranim usmerjanjem pozornosti v vizijo ogrožajo vzdržno rast podjetja.

7.Beg pred spremembami

Nihče ni zares velik oboževalec sprememb a ključna naloga vodij je uvajanje in obvladovanje sprememb. Edina stalnica vodij so spremembe, ki so stresne za vse, zato vodje pogosto stremijo v ohranjanju že poznanega. Ohranjanje poznanega pa za podjetja pomeni stagnacijo in ogrožanje poslovanja. Trg se spreminja, spreminjajo se trženjski prijemi, spreminjajo se smernice razvoja, spreminja se tehnologija in spreminjajo se potrebe in pogoji zaposlenih. S sprejemanjem sprememb se vodje za krajši čas odpovejo nadzoru, kar ni enostavno je pa nujno potrebno. Če zaposleni pogosto pridejo k vam z idejami, ki so za vas nerealne in sanjaške, ste zagotovo vodja, ki ste se ujeli v to napako.

Dobra stvar vsega je to, da nam napake dajejo priložnost za rast in razvoj. Zato pohitite in poskrbite za uspešno poslovanje vašega podjetja.

Prijavite se na brezplačni posvet za coahing!