Dan se konča ob polnoči.
Leto se konča 31. decembra.
A to še ne pomeni, da se takrat konča tudi svet.
Vsako leto znova slišim isti stavek: »December je nor. Vse moramo zaključiti do konca leta.«
Pa vendar mi še nihče ni rekel, da je seznam nalog prazen, ko pride v službo prvi delovni dan v januarju.
Kako je torej mogoče, da je treba vse zaključiti do konca leta, če pa je očitno, da se to nikoli ne zgodi?
Nenehen notranji pritisk, da moramo vse zaključiti do konca dneva, meseca ali leta, ustvarja stres, ki nam v resnici zmanjšuje sposobnost za kakovostno in smiselno delo. Obstajajo stvari, ki jih je res treba zapreti do konca leta zakonske obveznosti, finančni zaključki, zahteve skladnosti. Te so pomembne.
A eno ključno vprašanje pogosto ostaja brez odgovora:
Ali je vse enako pomembno in ali mora biti res vse opravljeno do točno določenega datuma?
Roke cenim.
Dajejo strukturo, usmeritev in občutek dosežka. A prepogosto so postavljeni brez realnega premisleka. Sporočamo: »To mora biti narejeno do konca dneva« ali »do konca meseca«, ne da bi upoštevali razpoložljive kapacitete, prioritete ali kontekst.
Ko so roki pretesni in prihajajo iz različnih smeri,od različnih vodij, oddelkov in z različnimi pričakovanji nastane kaos. Stres se poveča. Prioritete se zabrišejo. Namesto napredka nastane zmeda.
Paradoks je preprost:
Ko verjamemo, da mora biti vse zaključeno takoj, si zmanjšamo sposobnost, da bi karkoli zaključili dobro.
Vsi bi si želeli januar začeti s prazno mizo. A realnost govori drugače. Tudi ko črtamo vse naloge, ki jih zmoremo, nekaj vedno ostane. Zaključevanje je, kot kaže, proces brez konca.
Če stopimo korak nazaj in pogledamo skozi človeško prizmo, december ni običajen mesec. Je krajši. Vključuje praznike. Prinaša večjo potrebo po povezanosti, počitku in prisotnosti z ljudmi, ki so nam blizu. To samo po sebi spremeni naše zmožnosti pretvarjanje, da temu ni tako, pa pritisk le še povečuje.
In tu pridemo do vodenja.
Vloga vodenja ni v tem, da povečuje občutek nujnosti, temveč da ustvarja jasnost.
Močni vodje imajo sposobnost preusmeriti pogovor iz »To potrebujemo takoj« v »Kaj se mora zgoditi naslednje in kdaj je pravi čas?«
Trajnostni vodje gredo dlje od seznamov nalog.
Ocenjujejo pravo vrednost.
Načrtujejo z namenom.
Razumejo čas.
Vodijo z zavedanjem, da jutri bo obstajalo.
In s tem odvzamejo paniko in kaos ter ju nadomestijo z mirnostjo, osredotočenostjo in zaupanjem.
